Dobre prakse upravljanja trajnostne mobilnosti v Sloveniji

18. januarja 2024
"
Podjetja in projekti v Sloveniji spodbujajo trajnostno mobilnost med zaposlenimi. Boljši javni promet bomo morali zahtevati uporabniki sami.
"

Razvojna agencija Sora je, skupaj s predstavnikom podjetja SIBO G. d. o. o., predstavila dobre prakse upravljanja trajnostne mobilnosti, ki jih izvajamo v sklopu projekta Trata 2.1.

Udeležili smo se dogodka v organizaciji projekta Smart Move, ki ga, tako kot projekt Trata 2.1, financirajo Norveška, Islandija in Lihtenštajn s sredstvi Finančnega mehanizma EGP.

Na dogodku so predstavniki podjetij Decathlon, IKEA in SIBO G. d. o. o. predstavili, kako trajnostno mobilnost med zaposlenimi spodbujajo pri njih, direktor podjetja GoOpti, Marko Guček, pa je predstavil izkušnjo s pilotnim uvajanjem dinamičnih shuttle prevozov. Direktorica RRA LUR, mag. Lilijana Madjar je predstavila rešitve in izkušnje projekta Smart Move, Katarina Sladoljev, vodja projektov iz Razvojne agencija Sora pa kampanje za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ki smo jih izvajali v sklopu projekta Trata 2.1 in širše. Zbrane je pozdravil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, Miro Smrekar, ki je poudaril pomen vodstva podjetij pri dajanju zgleda in premikanju mobilnosti v pravo smer.

"
»Pri odločanju za motivacijske ukrepe pri spodbujanju trajnostne mobilnosti smo za mnenje vprašali zaposlene.« Tina Špenko, Decathlon
"


Tina Špenko, vodja trajnostnega razvoja v podjetju Decathlon Slovenija je predstavila njihov sistem nagrajevanja zaposlenih. Za ugotavljanje, kaj bi bila najbolje sprejeta motivacija, so za mnenje vprašali prav njih. Izvedeli so, da bi jih k prihodu na aktiven način najbolj spodbudile nagrade in varna parkirišča za kolesa. Decathlon sedaj zaposlene za vsak km aktivno opravljene poti nagradi s plačilom 0,21 eur do največ 50 eur/mesec. Tu upoštevajo vse oblike aktivne mobilnosti: hojo, kolesarjenje, vožnjo s skirojem, rolkami in rolerji. Znesek dodajo k plačilu vozovnice za mesečni prevoz, ki ga zaposleni dobijo v vsakem primeru (tudi če vsak dan prihajajo na delo aktivno). Zaposlenim je na delovnem mestu na voljo tuš, omogočena jim je interna izposoja koles, kot zaposleni v centru s športno opremo pa imajo na voljo tudi popust pri nakupu aktivnega prevoznega sredstva.

"
»Nove zaposlene bomo z informacijskimi paketi motivirali, da na delo prihajajo trajnostno.« Klara Lubej, IKEA
"


Klara Lubej iz podjetja IKEA je predstavila cilj podjetja za prepolovitev emisije toplogrednih plinov v njihovi vrednostni verigi do leta 2030, del katerega je tudi spodbujanje trajnostnih prihodov na delo zaposlenih. V ta namen so pred trgovino postavili varno kolesarnico za zaposlene, kjer je možnost parkiranja in polnjenja tudi za e-kolesa in e-skiroje. Pravijo, da je polna tudi pozimi. Na voljo imajo tuše in omarice za zaposlene, ki se lahko osvežijo po aktivnem prihodu na delo. Trenutno uvajajo informacijske pakete, ki bodo novim zaposlenim pomagali pri odločanju za trajnostni prihod v službo. Za motiviranje zaposlenih, da na delo pridejo s kolesom, bodo v prihodnosti občasno najeli mehanika, ki bo servisiral kolesa zaposlenim med delovnim časom, pogovarjajo pa se tudi o platformi za dogovore o skupnih prevozih. Klara Lubej je specialistka za lokalizacijo in poleg tega imenovana tudi za mobilnostno managerko. Ta naloga zahteva približno 25 % skupnega delovnega časa.

"
»Izzivi na področju trajnostne mobilnosti so podobni, rešitve pa je lažje najti skupaj, zato je zelo pomembno sodelovanje.« Miha Štucin, SIBO G
"


Miha Štucin, mobilnostni manager podjetja SIBO G je poudaril, da je pri spodbujanju trajnostne mobilnost med zaposlenimi zelo pomembno sodelovanje. Sodelovanje z agencijami in organizacijami, ki se ukvarjajo s trajnostno mobilnostjo, in podjetju svetujejo s primeri dobrih praks, pripravijo mobilnostne načrte in promocijske kampanje. Sodelovanje z lokalnimi odločevalci (občinami), saj le-te lahko naredijo premike na širšem nivoju (gradnja infrastrukture, izboljšanje avtobusnih linij …). Pomembno pa je tudi povezovanje med in sodelovanje z drugimi podjetji, saj so izzivi na področju trajnostne mobilnosti podobni, rešitve pa je lažje najti skupaj. V podjetju SIBO G so se naslavljanja trajnostnih prihodov na delo lotili v okviru projekta Trata 2.1. Na IPoP – Inštitutu za politike prostora so jim pripravili analize potovalnih navad zaposlenih in izdelali mobilnostni načrt. Kupili so električna kolesa za brezplačno izposojo zaposlenim in zgradili varno kolesarnico s polnilnico za e-kolesa in e-skuterje. Na študijskem obisku v Lihtenštajnu in avstrijski zvezni deželi Predarlski, v organizaciji CIPRE Slovenija in CIPRE International so se poučili o dobrih praksah spodbujanja trajnostne mobilnosti pri zaposlenih v tamkajšnjih podjetjih in organizacijah, ter pod vodstvom Razvojne agencija Sora izvedli mesečne kampanje spodbujanja trajnostne mobilnosti, ki so zaposlene k trajnostnem prihodu na delo motivirale s praktičnimi nagradami.

"
»Spreminjanje navad je dolgotrajen proces, kjer so uspehi povezani s ponavljanjem dobre navade in opuščanjem stare.« Katarina Sladoljev, Razvojna agencija Sora
"


Katarina Sladoljev iz Razvojne agencija Sora je povedala, da so se pilotnega projekta Trata 2.1 lotili, saj so podjetja in industrijske cone največji zaposlovalci in s tem generatorji prometa (kot poudarja direktor RAS Gašper Kleč), hkrati pa trenutno ne obstajajo smernice za reševanje izzivov trajnostne mobilnosti na ravni industrijskih con.

V sklopu projekta Trata 2.1 so že pripravili Zbornik dobrih praks uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah, v pripravi pa so tudi Smernice za načrtovanje mobilnosti v industrijskih conah in Spletna učilnica za mobilnostne managerje, ki bosta na voljo v naslednjih dveh mesecih.

Predstavila je, kako so nagradili zaposlene, ki jih zima ne odvrne od prihoda s kolesom, spomladansko kampanjo spodbujanja kolesarjenja na delo in jesensko kampanjo »Avto naj bo doma, kolikor se da«, s katero so nagrajevali zaposlene, ki so v času trajanje kampanje na delo prišli na trajnostni način.

Izpostavila je zavedanje, da je marsikateri zaposleni na delo prišel trajnostno izključno v upanju na nagrado, da pa je spreminjanje navad dolgotrajen proces, kjer so uspehi povezani s ponavljanjem dobre navade in opuščanjem stare.

"
»Uporabnikom je bila najbolj všeč brezskrbnost prevoza in to, da niso rabili iskati parkirišča.« Marko Guček, GoOpti
"


Rezultate pilotnega projekta dinamičnega shuttla, ki so ga v sklopu projekta Smart Move izvedli v podjetju GoOpti je predstavil direktor Marko Guček. Testirali so, kako bi se obnesel prevoz, ki bi prevažal potnike do lokacij z veliko koncentracijo dnevnih migracij. Iz lokacij, kjer prebivalci zaradi slabših povezav z JPP potrebujejo avtomobil, so vozili v BTC in Univerzitetni klinični center. Prevoz je redno uporabljalo 131 uporabnikov, dve tretjini teh so bile ženske, povprečna zasedenost prevozov pa je bila 34 %. V anketah po koncu pilota so uporabniki povedali, da jim je bila pri storitvi najbolj všeč brezskrbnost prevoza, ko te vozi drugi, da so bili prevozi točni, hitri in zanesljivi, všeč pa jim je bilo tudi, da ni bilo potrebno iskati parkirišča. Druga stran realnosti pa je, da bi bili uporabniki za tako storitev pripravljeni plačati v povprečju med 60 – 70 eur na mesec, podjetje pa je imelo stroškov za okoli 480 eur na potnika. Ta strošek bi se zmanjšal z večjo zasedenostjo prevozov, za to pa bi bilo potrebno vključiti več podjetij in s tem potnikov.

"
»Podjetja in organizacije so tiste, ki lahko ob spodbujanju trajnostne mobilnosti v podjetjih pozovejo odločevalce k izboljšanju JPP.« Polona Demšar Mitrovič, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
"

Na okrogli mizi, ki jo je povezoval kolesarski župan Ljubljane, Matej Praprotnik, se je govorcem pridružila tudi Polona Demšar Mitrovič iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Poudarila je, da je slovenska družba zelo avtocentrična, ki kljub temu, da smo v vrhu držav z največ km cest na prebivalca, reševanje cestnih zastojev vidi v dodajanju avtocestnih pasov, namesto investicij v javni potniški promet. »Podjetja in organizacije so tiste, ki lahko ob spodbujanju trajnostne mobilnosti v podjetjih pozovejo odločevalce k izboljšanju JPP, saj bodo, kot veliki zaposlovalci, prej slišani kot posamezniki« je še dodala.

S projektom Trata, industrijska cona za 21. stoletje (Trata 2.1) spodbujamo zaposlene v industrijski coni Trata k spremembi potovalnih navad, povečujemo število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb.

Če želite izvedeti več o spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne oblike mobilnosti, vas vabimo, da nam sledite na spletni strani in Instagram profilu projekta @trata2.1, vabljeni pa tudi, da se prijavite na novice o projektu.

Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini cca 1,1 mio EUR. Več na www.eeagrants.si.

Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka

Partnerji projekta: Razvojna agencija SORAIPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA SlovenijaCIPRA InternationalKnauf Insulation d.o.o.LTH Castings d.o.o.SIBO G. d.o.o.

 

FOTO: Urša Peršič, (RRA LUR), Freepik

Zapisala: Katarina Sladoljev

Deli na socialna omrežja

Bližnjice do pomembnih vsebin

Prijavi se na E-novice

S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora

S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.