"
V Kopru je prejšnji teden svoje zaključke, inovativne rešitve in dobre prakse predstavilo kar pet projektov, ki so se s pomočjo sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ukvarjali s temami upravljanja trajnostne mobilnosti.
Častna gostja dogodka, veleposlanica Kraljevine Norveške, Trine Skymoen, je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti pri zmanjšanju emisij CO2, k čemur so pripomogli tudi projekti ReMOBIL, SmartMOVE, Predjama Sustainable, Salomon in Trata 2.1. Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek je kot pomemben fokus perspektive razvoja v naslednjem programskem obdobju omenil vlaganje v železniško infrastrukturo in (na)povedal, da bo iz Norveškega finančnega mehanizma na voljo 50 milijonov evrov, program pa je še v pripravi.
V sklopu projekta ReMOBIL je bilo pilotno ustanovljenih šest regionalnih centrov mobilnosti, ki zmanjšujejo razdaljo od uporabnika do odziva, od lokalne do nacionalne ravni. Kot je povedal Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra, “vsi smo potniki, nekdo pa mora potnike slišati in se jim prilagoditi”. To vlogo na področju celostnega prometnega načrtovanja, izobraževanja, multimodalnih točk, digitalizacije in še več prevzemajo regionalni centri mobilnosti, ki naj bi v novem programskem obdobju zaživeli v vseh 12 regijah, s sredstvi namenjenimi razvoju regij iz Dogovorov za razvoj regij (DRR).
V iskanju pametnih rešitev za upravljanje trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani in okolici je projekt SmartMOVE preizkusil model skupinskega dinamičnega prevoza. Ta se je izkazal za zelo dobrodošlega iz perspektive potnikov, za dolgoročni obstoj pa bi iz ekonomskega vidika potreboval še več potnikov ali subvencijo.
Projekt Predjama Sustainable je naslavljal izziv parkirnega kaosa na območju turistične atrakcije – kako zmanjšati število osebnih vozil na lokaciji brez zmanjšanja turističnega obiska. V pripravo mobilnostnega načrta so vključili prebivalce in njihove potrebe ter s prenosom dobrih izkušenj norveškega projektnega partnerja uspeli uvesti privlačne oblike mobilnosti brez velikih posegov v naravo.
Reševanja izzivov mobilnosti v zdravstvenem sektorju se je lotil projekt Salomon. Za splošno bolnišnico Novo mesto, ki je druga največja regionalna bolnišnica v Sloveniji, so pripravili mobilnostni načrt ter ozaveščali zaposlene in paciente o priročnih in enostavnih alternativah trajnostne mobilnosti.
Z vprašanjem upravljanja mobilnosti v industrijskih conah, ki so največji generatorji prometa, pa se je ukvarjal projekt Trata 2.1. Z infrastrukturnimi, organizacijskimi in komunikacijskimi ukrepi, zastavljenimi v mobilnostnih načrtih, so mobilnostni koordinatorji v vsakem od treh podjetjih industrijske cone Trata, v sodelovanju s partnerji projekta, vplivali na spremembo potovalnih navad zaposlenih.
Na panelnih razpravah so govorci poudarili, da potrebujemo dolgoročno vizijo za reševanje izzivov mobilnosti v Sloveniji. Izpostavili so zapostavljenost razvoja JPP – iz pristopa dostopnosti smo šli v pristop mobilnosti, kar vpliva na čedalje večjo prometno revščino. Problematična je tudi avtoprocentričnost, ki je za razvojne osi v Sloveniji postavila avtoceste in čedalje večja individualizacija družbe. Pomembno je delati na jačanju skupnosti, povečati kolektivizacijo prevoza in poleg korenčkov včasih uporabiti tudi druge ukrepe za zmanjševanje slabih in povečevanje dobrih mobilnostnih navad.
FOTO: Katarina Žemlja, Katarina Sladoljev
Zapisala: Katarina Sladoljev
S projektom Trata, industrijska cona za 21. stoletje (Trata 2.1) spodbujamo zaposlene v industrijski coni Trata k spremembi potovalnih navad, povečujemo število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Če želite izvedeti več o spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne oblike mobilnosti, vas vabimo, da nam sledite na spletni strani in Instagram profilu projekta @trata2.1, vabljeni pa tudi, da se prijavite na novice o projektu.
Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini cca 1,1 mio EUR. Več na www.norwaygrants.si.
Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka
Partnerji projekta: Razvojna agencija SORA, IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International, Knauf Insulation d. o. o., LTH Castings d. o. o., SIBO G. d. o. o.
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.
