Kako potujemo na delo v IC Trata?

IPoP – inštitut za politike prostora, partner projekta Trata 2.1, je decembra lani in januarja letos izvajal obširno anketo o potovalnih navadah med zaposlenimi v industrijski coni Trata. Glavni namen je bil izvedeti, na kakšen način prihajajo na delo zaposleni v treh podjetjih IC Trata, ki so partnerji projekta (Knauf Insulation, LTH Castings in SIBO G), hkrati pa so za širšo sliko potovalnih navad v anketo vključili tudi zaposlene pri ostalih večjih podjetjih v območju IC Trata. Namen ankete je na podlagi zbranih podatkov o potovalnih navadah predlagati izboljšave in zastaviti ukrepe, ki bodo ne samo v korist ampak tudi po meri zaposlenih na območju IC Trata.

Projekt Trata, industrijska cona za 21 stoletje, pod vodstvom vodilnega partnerja Občine Škofja Loka, je povezal partnerje iz javnega sektorja, razvojnih agencij, gospodarstva in ekspertov s področja trajnostne mobilnosti z namenom spreminjanja potovalnih navad zaposlenih v bolj trajnostne načine mobilnost. Pomemben del izvajanja ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev je dobro razumevanje trenutnega stanja, potovalnih vzorcev in navad zaposlenih v IC Trata ter razlogov zanje.

Analiza anket (zbranih je bilo 644 izpolnjenih anket) kaže, da se večina zaposlenih v večjih podjetjih v IC Trata na delo vozi netrajnostno – sami v osebnem avtomobilu. Razen pri SIBO G, se kaže, da je poleg praktičnih razlogov in odsotnosti dobrih povezav javnega potniškega prometa, možnost parkiranja pred službo eden pomembnejših razlogov, da anketiranci na delo prihajajo z avtomobilom. K temu prispeva tudi dostopnost različnih načinov mobilnosti, med katerimi ima prihod z avtomobilom najboljšo oceno, najslabšo oceno izkušnje prihoda pa dosega prihod z medkrajevnim avtobusom. To pomeni, da je treba izboljšati možnosti za ostale oblike prihoda na delo, predvsem javni potniški promet.

Zaposleni so odgovarjali tudi na  vprašanje o oddaljenosti od delovnega mesta. Za spodbujanje aktivne mobilnosti je spodbuden rezultat, da v oddaljenosti do 10 km od delovnega mesta (kar je obvladljiva razdalja za prihod peš ali s kolesom)  živi približno tretjina vseh anketirancev, med katerimi je največji delež zainteresiranih za spremembo potovalnih navad v bolj trajnostne. Spodbudno je, da so v veliki meri med njimi zainteresirani tudi tisti, ki običajno prihajajo na netrajnostni način (24 % jih trenutno na delo prihaja samih z avtomobilom).

Anketiranci, ki so zainteresirani za spremembo potovalnih navad v bolj trajnostne načine mobilnosti, bi najraje na delo prihajali s kolesom, električnim kolesom in javnim potniškim prevozom. Tudi sopotništvo predstavlja razmeroma velik potencial, glede na to, da si približno 15 % vseh zaposlenih v IC Trata želi deliti prevoz na delo in da je 33 % anketirancev od delovnega mesta oddaljenih več kot 20 km, kar je navadno prevelika razdalja za kolesarjenje.

KOLESARJENJE

Na vprašanje, na kakšen način si zaposleni želijo prihajati na delo, je kolo (tako navadno kot električno) eden najpogostejših odgovorov. Delež anketirancev, ki že vsaj občasno kolesari na delovno mesto v IC Trata je v povprečju 12 %. Tisti, ki bi si želeli kolesariti na delo menijo, da bi jih k temu najbolj spodbudila  izboljšava kolesarske infrastrukture, možnost izposoje službenega električnega kolesa in možnost varnega shranjevanja kolesa na delovnem mestu. V primeru zagotovitve službenega električnega kolesa bi ga lahko, na podlagi odgovorov  tri četrtine vseh anketirancev v podjetjih, varno shranjevalo tudi doma.

SOPOTNIŠTVO

V vseh treh podjetjih, ki sodelujejo pri projektu se kaže tudi želja po povečanju sopotništva. To je najbolj privlačno za tiste, ki so od delovnega mesta oddaljeni več kot 10 km. Okoli 10% anketiranih bi si na delo želelo prihajati tudi z organiziranim delavskim prevozom.

JAVNI POTNIŠKI PROMET

Več kot 30% vprašanih navaja pomanjkanje dobrih povezav javnega potniškega prometa kot razlog za pogostejšo uporabo avtomobila za prihod na delo. Prihod z medkrajevnim avtobusom je najslabše ocenjen način potovanja na delo. V podjetju Knauf Insulation velik delež (24 %), v primerjavi z ostalimi podjetji v IC Trata, predstavljajo zaposleni, ki bi na delo radi prihajali z vlakom. Tudi pri tem načinu mobilnosti obstaja velik potencial, predvsem pri nadgradnji lokalnih avtobusnih linij s povišanjem frekvence in dodatnimi postajališči.

Na podlagi izsledkov lahko zaključimo, da v IC Trata obstaja ne samo velik potencial za spreminjanje potovalnih navad ampak tudi želja posameznikov, da k spremembam pristopijo. Vsekakor pa bo tu zelo dobrodošla podpora in spodbuda s strani tako podjetij kot tudi občine.

Foto: Vid Slapničar, Broad Reach

Zapisala: Katarina Sladoljev

Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka

Partnerji projekta: Razvojna agencija SORA, IPoP – inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International, Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o., SIBO G. d.o.o

 Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini cca 1,1 mio EUR. Več o programu na www.norwaygrants.si.

Namen projekta je zaposlene v industrijski coni Trata spodbuditi k spremembi potovalnih navad, povečati število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevati k ublažitvi podnebnih sprememb.

Če želite zvedeti več o spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne oblike mobilnosti, vas vabimo, da nam sledite na spletni strani projekta www.ra-sora.si/trata21 in na Instagram profilu @trata2.1.