Kako uspešno obnavljamo poškodovane gozdove na Jelovici?

Jelovico so prvotno prekrivali gozdovi bukve, jelke in smreke. Skozi čas se je zaradi različnih dejavnosti človeka povečeval delež smreke. Ta sicer raste hitro, a je bolj občutljiva na podnebne spremembe. V projektu JeloviZA želimo s pospeševanjem tradicionalnih drevesnih vrst za Jelovico, kot so bukev, jelka in gorski javor, povečati odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb. S sadnjo in zaščito mladja na 20 hektarih poškodovanih gozdov smo pridobili pomembne izkušnje za nadaljnje delo.

V projektu JeloviZA smo naravno in s sadnjo rastišču prilagojenih drevesnih vrst bukve, jelke in gorskega javorja obnovili 20 hektarov v ujmah poškodovanih gozdov. Izbrali smo štiri večje razgozdene površine, ki so nastale zaradi ujm in kasnejših gradacij podlubnikov. Obnova je potekala primerjalno: na eni polovici vsake površine smo zasadili nove sadike dreves, na drugi pa pustili gozdove naravni pomladitvi.

Poleg obnove gozdov spremljamo tudi učinke različnih ukrepov za zaščito mladja in za zmanjšanje njihove objedenosti na večjih pomlajenih površinah. Na vsaki od štirih površin smo oblikovali po osem enakih delov, na katerih spremljamo različne kombinacije ukrepov za učinkovito obnovo gozda: naravno pomlajevanje ali sadnja, pri vsaki metodi pa smo kombinirali štiri različne metode zaščite gozdnega mladja (individualna zaščita z ograjo, kemična zaščita s premazi kemakola, kolektivna zaščita z leseno ograjo in brez zaščite). Na vsaki površini smo tako na treh četrtinah površine zaščitili mlado drevje pred divjadjo, četrt površine pa smo pustili brez zaščite.

S takšno kombinacijo smo in bomo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo in zaščito drevesnih vrst pomagamo do hitrejše obnove gozda.

Umetna obnova s sadnjo prinaša dobre rezultate za določene vrste

Sadnjo različnih drevesnih vrst smo izvedli spomladi 2023. Posadili smo več kot 24.000 sadik jelke, bukve, gorskega javorja, macesna in rdečega bora. Avgusta in septembra istega leta smo izvedli prvi monitoring uspešnosti obnove gozdov na primerjalnih površinah.

Prvi predhodni rezultati analiz kažejo, da je gostota naravnega mladja dokaj visoka (povprečno preko 9.000 osebkov/ha). Stopnja njegove objedenosti ni tako visoka (28 %), je pa vrstna sestava mladja precej neugodna za območje Jelovice.

Glavne drevesne vrste (jelka, smreka in bukev) predstavljajo le četrtino mladja, čeprav bi jih moralo biti v teh gozdovih več kot 80 odstotkov. Z 71 odstotki prevladujeta jerebika in gorski javor. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila na eni izmed 212 popisnih ploskev gostota jerebike izjemno visoka (>100.000 osebkov/ha). Sadnja mladih dreves je bila uspešna, precejšen upad v prvem letu smo zaznali le pri sajenem rdečem boru, ki je sicer le izjemoma prisoten na Jelovici (običajno na ekstremnih rastiščih). Uspešnost različnih zaščit mladja pred objedanjem je v tem kratkem času še nemogoče zanesljivo oceniti. Spremljanje stanja obnove po sadnji bomo izvajali tudi po koncu projekta JeloviZA, kar nam bo prineslo bolj zanesljive podatke o obnovi poškodovanih gozdov na srednji in dolgi rok.