Na nogah ima le tri prste – izobraževalna delavnica o triprstem detlu

V Selcih je potekala izobraževalna delavnica o triprstem detlu. Namen delavnice je bil predstaviti in približati to majhno ptico, prav tako pa tudi prikazati metodo njenega popisovanja.

Triprsti detel je zavarovana vrsta. Alpske in dinarske gozdove je poseljeval že v času ledenih dob, do danes pa se je pri nas ohranil le na območjih visokogorskih iglastih gozdov. Na nogah ima zgolj tri in ne štiri prste kot ostali detli, poleg tega pa je edini detel brez rdeče barve na telesu. Samec ima na glavi rumeno perje. Za življenje in razmnoževanje potrebuje visok delež odmrlega drevja, saj so taka drevesa habitat za njegovo hrano – kozličke in podlubnike, poleg tega, pa dupla takih dreves uporablja tudi za gnezdenje.

Najbolj ga ogroža odstranjevanje odmrlega in odmirajočega drevja, kar se običajno dogaja pri intenzivnem gospodarjenju; pa tudi sanitarne sečnje, odpiranje prej zaprtih delov gozda z novimi cestami in vlakami, zmanjševanje števila debelih dreves, itd. Populacija triprstega detla na Jelovici je ocenjena med 50 in 70 parov.

Na delavnici smo spoznali tudi metodo štetja, saj se bo v okviru projekta opravilo štetje teh ptic. V zadnjem času je na Jelovici namreč prišlo do večje spremembe habitata zaradi velikopovršinske sanitarne sečnje, ki je posegla v smrekove debeljake. S štetjem bomo spremljali odziv vrste na to spremembo ter ocenili njeno stanje.

Z zvočnim izzivanjem, ki smo ga s pomočjo zvočnika izvedli v gozdu, smo uspešno priklicali samca triprstega detla. Detel se na izzivanje namreč odzove s teritorialnim oglašanjem – bobnanjem.

Ko na lastne oči vidimo ptico, o varstvu katere morda že dolgo poslušamo, do nje nehote vzpostavimo drugačen odnos. Za iskanje ravnovesja v prostoru ni vedno dovolj samo razumeti določene podatke, ampak je potrebno vzpostaviti tudi določen odnos.

Že revirni gozdar lahko izvede nezanemarljive pozitivne ukrepe za triprstega detla. Ne gre za to, da bomo v gozdovih puščali sušice in omogočali razvoj lubadarja. Gre za to, da revirni gozdar lahko prepozna sušico, iz katere so lubadarji že izleteli, in jo pusti za vrste, katerih obstoj je od takih dreves odvisen.

Bodimo spoštljivi obiskovalci v občutljivem življenjskem prostoru živali in rastlin.

EEA and Norway Grants Slovenia, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, CIPRA, CIPRA Slovenija, Razvojna agencija Sora Občina Železniki, Natura 2000

Projekt JeloviZA sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP.