Katja Prevodnik, zadolžena za evropske projekte na Občini Škofja Loka, je predstavila, zakaj so kot vodilni partner pristopili k projektu Trata 2.1 in začeli z upravljanjem mobilnosti v industrijski coni Trata. Izpostavila je, da po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2021, med potovalnimi navadami v Sloveniji izrazito prevladuje uporaba osebnega avtomobila. Uporabimo ga za skoraj 70 % vseh poti, medtem ko je uporaba JPP in kolesa nizka.
Občina Škofja Loka je k projektu Trata 2.1 pristopila, ker želi na področje večje rabe trajnostne mobilnosti vplivati na več načinov. Prvi je seveda z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in ponudbe. Na tem področju so v okviru projekta Trata 2.1 zgradili odsek kolesarske steze v IC Trata ter ponudbo mreže avtomatske izposoje koles eKOLOka dopolnili s postajo v IC Trata in dodatnimi kolesi v sistemu. Izjemnega pomena pa je tudi drugi del, kjer so imeli poglavitno vlogo ostali partnerji konzorcija: kako prepričati zaposlene v IC Trata, občane in tudi naše obiskovalce v uporabo vseh različnih oblik trajnostne mobilnosti. Z vidika lokalne skupnosti prepoznavajo različne prednosti spodbujanja trajnostne mobilnosti, ki so jih z različnim spodbudami predstavili posameznikom. Ključnega pomena pa se ji zdi, da so s projektom dosegli velik premik v industrijski coni, kjer se zdaj že skoraj dve leti govori o različnih ukrepih, rezultati katerih so tudi že vidni v okolju. K projektu so se naknadno želela pridružiti tudi nekatera druga podjetja, ki so se aktivno pridružila kampanjam in v njih sodelovala, kar pomeni, da je projekt že tekom izvajanja segal preko svojega konzorcija.
Gašper Kleč, v. d. direktorja Razvojne agencije Sora, idejni pobudnik projekta Trata 2.1, je kot glavni razlog za projekt navedel dejstvo, da so poslovne cone in veliki zaposlovalci glavni generatorji prometa, hkrati pa se izziva trenutno še ne rešuje na sistematičen način na nivoju države.
V Sloveniji imamo med 650 – 700 poslovnih con, ki po okvirnih ocenah na podlagi izkušnje v IC Trata zaposlujejo med 260.000 in 400.000 ljudi. Vsi ti zaposleni vsakodnevno potujejo na delo, večina samih v svojem avtomobilu. Večina industrijskih / poslovnih con v Sloveniji je tudi brez upravljalca, ki bi lahko ne samo upravljal z zemljišči v poslovni / industrijski coni ampak upravljal tudi mobilnost, vprašanja na področju energetike in podobno, kot kažejo uspešni primeri iz tujine. To je velika pomanjkljivost, ki jo je potrebno nasloviti čimprej. Pilotni projekt Trata 2.1 je prvi v Sloveniji, ki je za ugotovitev, kateri pristopi spodbujanja mobilnosti v industrijskih conah delujejo v Sloveniji, združil zelo različne deležnike. V projektu so sodelovala tri podjetja iz IC Trata, Občina Škofja Loka, Razvojna agencija Sora, in inštitucije, ki so prinesle v projekt znanje in dobre prakse na področju upravljanja mobilnosti; IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija in CIPRA International. Upravljanje mobilnosti prinaša veliko koristi tako za podjetja, kot za zaposlene in širšo skupnost. Zato je pomembno, da se za reševanje izzivov na tem področju skozi sodelovanje prej omenjenih slišijo glasovi in predlogi vseh.
Sama Priporočila za upravljanje mobilnosti v poslovnih conah sta predstavila Urban Jeriha in Urška Didovič, z IPoP – Inštituta za politike prostora. Uvodoma sta predstavila tri primere dobre prakse – o tem, kako so na pot spodbujanja trajnostne mobilnosti stopili v San Martinu, poslovni coni v Švici, kako prav tema upravljanja mobilnosti združuje omrežje podjetij Wirtschaft MOBIL iz Avstrije ter kako se je skozi uvedbo pristojbine na službena parkirišča (ang. Workplace Parking Levy) z izzivom (pre)velike količine motoriziranega prometa spopadla občina v Veliki Britaniji, Nottingham.
V nadaljevanju sta osvetlila kako vloga upravljavca poslovne cone prispeva k učinkovitemu upravljanju ter poudarila, da to ni pogoj za pisanje uspešne zgodbe, je pa zelo dobrodošlo. Upravljanje mobilnosti se pravzaprav začne na različne načine. V škofjeloški Trati je bilo to skozi vzpostavitev konzorcija različnih akterjev (podjetja, javni akter, razvojne in raziskovalne inštitucije), drugod pa tudi skozi konzorcij, pakt ali omrežje podjetij ali preprosto pobudo zažene javni akter. Priporočila tako sestavljata dva dela: upravljanje in organizacijski ukrepi ter infrastrukturni ukrepi in storitve. V tem sklopu je ponovno v ospredje postavljen pomen mobilnostnih partnerstev, vključenost v proces vseh relevantnih deležnikov, od zaposlenih do obiskovalcev, občine in vodstva, ter komuniciranje z njimi ter z javnostjo.
Pred oblikovanjem vizije in ciljev je potrebna analiza potovalnih navad zaposlenih, ki je v IC Trata vzklila upanje, saj na delo kljub splošnim prihodom samega zaposlenega z osebnim avtomobilom (80 %) na ta način želi hoditi zgolj tretjina (35 %). Ugotovitev so podprli tudi intervjuji in izjave skozi vključujoč proces sodelovanja akterjev pri pripravi mobilnostnih načrtov. Pri upravljanju mobilnosti ima mobilnostni načrt ključno vlogo, pri izvajanju in uresničevanju zadanih ukrepov pa mobilnostni koordinator. Rezultati so uspešnejši, če nudijo široko paleto ukrepov, v katerih se lahko prepozna večje število zaposlenih, pojasnjujeta. To lahko dosežemo skozi izboljšanje infrastrukturnih pogojev za hojo in kolesarjenje do območja in znotraj območja ter izboljšanja storitve kolesarjenja, javnega potniškega prometa, sopotništva in upravljanja parkiranja. Slednje pa vsekakor konsistentno podpirati z jasno komunikacijo in spodbujanjem prihodov na delo na trajnostni način. Cilj je, da ima čim več ljudi možnost na območje poslovne cone priti trajnostno, kar je tek na dolge proge, poudari Urban Jeriha.
Katarina Žemlja in Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija, sta nam predstavili delovno mesto mobilnostnega koordinatorja. Izpostavili sta, da je mobilnostni koordinator glavna oseba za izvajanje vseh mobilnostnih aktivnosti v podjetju ali inštituciji. Spodbuja spremembe potovalnih navad zaposlenih; tako prihoda in odhoda na delo, kot tudi službenih potovanj. Je ključna oseba za izvajanje in spremljanje ukrepov mobilnostnega načrta; v nekaterih podjetjih za to področje imenujejo celoten trajnostni tim.
Predstavili sta tudi spletno učilnico za mobilnostne koordinatorje, ki jo je v sklopu projekta Trata 2.1 zasnovala CIPRA Slovenija, v sodelovanju z ostalimi partnerji projekta. Ta izobraževalna platforma je prva v Sloveniji, ki skozi videovsebine, zapiske, podcaste, zbirko orodij in Zbornikom dobrih praks uvajanja trajnostne mobilnosti ter dodatnim branjem pomaga mobilnostnim koordinatorjem in vodstvu pridobiti ustrezno znanje, ki ga podjetje ali ustanova potrebuje za uspešno naslavljanje trajnostne mobilnosti v njihovem podjetju ali ustanovi.
Predstavitev Priporočil so zaključili s panelom, na katerem so Miloš Bajt, višji svetovalec za prometno infrastrukuro Občine Škofja Loka, Igor Jelenc, vodja infrastrukture v podjetju Knauf Insulation Slovenija in Miha Štucin, prodajni referent in mobilnostni koordinator podjetja Sibo G delili svoje izkušnje z upravljanjem mobilnosti tekom trajanja projekta Trata 2.1 in odgovarjali na zelo konkretna vprašanja iz publike.
Dogodek lahko povzamemo z mislijo Urbana Jerihe iz IPoP – Inštituta za politike prostora.
S projektom Trata, industrijska cona za 21. stoletje (Trata 2.1) spodbujamo zaposlene v industrijski coni Trata k spremembi potovalnih navad, povečujemo število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Če želite izvedeti več o spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne oblike mobilnosti, vas vabimo, da nam sledite na spletni strani in Instagram profilu projekta @trata2.1, vabljeni pa tudi, da se prijavite na novice o projektu.
Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini cca 1,1 mio EUR. Več na www.norwaygrants.si.
Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka
Partnerji projekta: Razvojna agencija SORA, IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International, Knauf Insulation d. o. o., LTH Castings d. o. o., SIBO G. d. o. o.
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.