"
Od konca avgusta do začetka oktobra smo v sklopu projekta Trata 2.1 nagrajevali zaposlene, ki so na delo prišli na trajnostni način. Peš, s kolesom, avtobusom, vlakom ali v sopotništvu. Kakorkoli, samo da je avto ostal doma, kolikor se da.
Občina Škofja Loka, vodilni partner projekta, je v Strategiji razvoja občine za prvo prednostno os postavila “Trajnostno mobilno in prometno dostopno Loko”. V ospredje je postavila pešce in kolesarje ter večjo uporabo javnih prevoznih sredstev. To prednostno os spodbuja tudi skozi projekt Trata 2.1.
V podjetjih partnerjih projekta Trata 2.1 (Knauf Insulation, LTH Castings in SIBO G.) na Občini Škofja Loka in na Upravni enoti Škofja Loka smo vse zaposlene spodbujali, da za prihod na delo v času trajanja kampanje izberejo trajnostni način mobilnosti in tako sodelujejo pri žrebu praktičnih nagrad projekta. K sodelovanju smo povabili tudi večja podjetja v Industrijski coni Trata in tako se je kampanji pridružilo tudi podjetje Difa. Nad rezultati smo bili pozitivno navdušeni ????.
Kampanjo smo začeli tik pred začetkom novega šolskega leta. Veliko staršev se odloči za prevoz malčkov v vrtec in šolo z avtomobilom. Študije pa kažejo, da si otroci v šolo želijo aktivno in samostojno. Pa ne samo otroci. Ljudje se radi gibamo. Ko se gibamo, se v našem telesu sproščajo hormoni sreče. In kar nekaj teh smo nabrali tekom kampanje.
V kampanji je v 5 tednih sodelovalo 200 zaposlenih – nekateri so sodelovali samo en teden, spet drugi so trajnostno prihajali na delo vseh pet tednov. Veseli smo, da je število sodelujočih vsak teden raslo.
Med sodelujočimi podjetji in organizacijami je na področju trajnostnih prihodov na delo najbolj uspešna Občina Škofja Loka. V času kampanje je na delo prihajalo na trajnostni način 41 % zaposlenih. Veliko zaposlenih živi blizu delovnega mesta in že vseskozi na delo prihajajo peš ali s kolesom, se je pa kar nekaj zaposlenih tekom kampanje na novo odločilo za so-potništvo. Med sodelujočimi podjetji se je odstotkovno najbolje izkazalo podjetje SIBO G., kjer kar 20% zaposlenih na delo prihaja na trajnostni način.
Med oblikami trajnostne mobilnosti, ki so najbolj priljubljene, še vedno prevladuje uporaba (e-) kolesa in skiroja. Zaposleni, ki prihajajo na ta način, tudi pogosteje med tednom izberejo (e-) kolo / skiro za dnevno mobilnost v primerjavi z drugimi načini trajnostne mobilnosti. Na drugem mestu je so-potništvo in na tretjem prihod peš ali z rolerji. Želimo si videti več uporabe javnega potniškega prometa, za kar pa vemo, da je potrebna boljša konkurenčnost javnega potniškega prometa.
Za spremembo navad je najpomembneje, da dobro navado čim večkrat ponovimo in z njo zamenjamo staro razvado. Zato je bil eden od podatkov, ki smo ga spremljali, kdo se največkrat poslužuje trajnostnih oblik mobilnosti. Med vsemi sodelujočimi je največkrat na delo prišla Slavica iz podjetja LTH Castings, ki je iz Frankovega naselje 27 krat na delo prišla aktivno (peš ali s kolesom).
Hkrati s pogostostjo dobrih navad pa nas je zanimalo tudi, za koliko km so zaposleni zamenjali individualno rabo avtomobila s trajnostnimi načini mobilnosti. Absolutni zmagovalec v tej kategoriji je bil Andraž iz podjetja LTH Castings, ki je iz Žirovnica prišel na delo na Trato 26 krat in to multimodalno – vožnjo z vlakom je kombiniral ali s sprehodom ali pa kolesarjenjem in v petih tednih zbral 1812 km trajnostnih kilometrov.
Dosti zaposlenih je za prihod na delo na trajnostni način izbralo več načinov mobilnosti. Damijan iz Dife je na delo prišel trajnostno 21 krat in kombiniral 4 oblike trajnostne mobilnosti: prihod peš, s kolesom, avtobusom in v so-potništvu.
Prihod na delo s kolesom ali skirojem je bil najbolj popularen način trajnostne mobilnosti. 106 zaposlenih je vsaj enkrat tekom kampanje za prihod na delo uporabilo kolo / skiro, skupaj so na dvokolesnik stopili 738 krat in prikolesarili 8238 trajnostnih kilometrov. Največkrat je pedaliral Aleš iz Virmaš do LTH Castings; v 22 dneh je pedala zavrtel na 176km. Janko pa jih je nabral največ. Kilometrov namreč. V 12 dneh je iz Markovega kolesaril do dela na LTH Castings in nabral za 680 km hormonov sreče.
Druga najbolj popularna opcija trajnostne mobilnosti je bilo so-potništvo. Zanj se je odločilo 71 zaposlenih, ki so se na delo skupaj pripeljali 234 krat in obrabo gum in cest zmanjšali za 6645 km. Za delitev poti in prihod na delo v družbi sta so-potništvo največkrat izbrali Mojca in Karmen iz Kranja, ki sta na delo v Knauf Insulation skupaj prišli 14x in skupaj trajnostno naredili 840 km. Največ km v so-potništvu pa je naredila Kristina, ki se je iz Jesenic v Knauf Insulation peljala 8 krat in umaknila en avto s ceste na razdalji 768 km.
Če se vozite v sopotništvu, boste čas potovanja podaljšali za v povprečju 5 min, hkrati pa se bodo vaši stroški za gorivo zmanjšali za polovico. In to je, če si vožnjo delite samo z enim sopotnikom! So-potništvo je super oblika za varčevanje.
Peš je na delo prihajalo 47 zaposlenih, ki so na delo prišli peš 103 krat tekom kampanje in zbrali 460 km. Največkrat je pešačila Danica, ki je iz Groharjevega naselja do dela na Občini Škofja Loka prišla 12 krat, največ km pa je prepešačil Zdravko, ki je iz Škofje Loke do Knauf Insulation v 11 dneh nabral 66 km.
S hitro hojo en km v 10 minutah porabite približno enako količino kalorij kot s tekom na enaki razdalji v 5 minutah. Če pridete peš v službo lahko morda prihranite na karti za fitnes ????.
Za prihode z avtobusom se je odločilo 36 zaposlenih, ki so strmenje na cesto in stres zamenjali z branjem knjige in poslušanjem glasbe 139 krat in skupaj prišparali za 1262 km živcev. Z trajnostnim avtobusom se je največkrat na delo zapeljal Marjan iz Dife – iz Podlubnika je na delo z avtobusom prišel 18 krat. Največ km pa je z avtobusom zbrala Judita, ki se je iz Bašelj do Upravne enote Škofja Loka pripeljala 10 krat in skupaj trajnostno naredila 248 km.
Avtobusi so stroškovno najbolj učinkovita in prilagodljiva oblika javnega prevoza, ki zahteva minimalna vlaganja za uvedbo novih linij ali poti – večkrat kot uporabimo avtobus bolj motiviramo ponudnike avtobusne storitve k dodajanju novih.
Vlak je bil najmanj priljubljena možnost trajnostne mobilnosti. Za njo se je odločilo samo 20 zaposlenih, ki pa so s 75 vožnjami nabrali 3600 trajnostnih kilometrov. Vlaki na globalni ravni oddajajo zelo malo CO2, in prispevajo samo 1.2% emisij iz transportnega sektorja. Vlaki so precej kul! Kdaj si se nazadnje vozil/-a z vlakom?
Zakaj ga izbira za prevoz na delo ti lahko pove Andraž iz Žirovnice, ki dela na LTH. Največkrat od vseh (26 krat) je za prihod na delo uporabil (tudi) vlak, ter gnečo na cesti z vlakom zmanjšal na razdalji 1570km.
aktivni prihod na delo (peš, rolerji, kolo, skiro) so zaposleni uporabili v 43% trajnostnih prihodov in skupaj zbrali za 8700 km dobre volje in boljšega zdravja;
v so-potništvu so zaposleni prišli v 33% poti in v družbi prevozili 6645 km;
z javnim potniškim prometom pa so zaposleni prišli v 24% trajnostnih prihodov in na odločevalce o vlaganjih v JPP motivirali za bolj konkurenčen javni potniški promet s cca 4870 zbranimi km.
Skupaj smo zbrali 20.210 trajnostnih kilometrov in tako prihranili 2.900 kg CO2 izpustov – to je toliko, kolikor bi 60 odraslih dreves absorbiralo v enem letu.
Kampanjo »Avto naj bo doma, kolikor se da« smo izvajali sočasno z nacionalno pobudo spodbujanja kolesarjenja na delo Polni zagona, kjer so nagrajevali kolecarje in kolecarice. Za podatke o uspehih kampanje si preberite v novici o zaključku kampanje.
Kampanjo »Avto naj bo doma, kolikor se da« smo organizirali za zaposlene v podjetjih, ki so partnerji projekta Trata 2.1.
S projektom Trata, industrijska cona za 21. stoletje (Trata 2.1) spodbujamo zaposlene v industrijski coni Trata k spremembi potovalnih navad, povečujemo število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Če želite izvedeti več o spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne oblike mobilnosti, vas vabimo, da nam sledite na spletni strani in Instagram profilu projekta @trata2.1, vabljeni pa tudi, da se prijavite na novice o projektu.
Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini cca 1,1 mio EUR. Več na www.eeagrants.si.
Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka
Partnerji projekta: Razvojna agencija SORA, IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International, Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o., SIBO G. d.o.o.
Zapisala: Katarina Sladoljev
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.
