V Kranju so župani petih gorenjskih občin, ki si delijo območje predalpske kraške planote Jelovice, podpisali pismo podpore o njenem Modelu upravljanja. Vizija ohranjanja in razvoja tega območja je zadnji dve leti nastajala v projektu JeloviZA, s katerim vzpostavljamo pilotni primer skupnostnega upravljanja.
Župan Bohinja, Jože Sodja je ob podpisu pisma podpore trajnostnemu razvoju Jelovice poudaril, da je bil ta podpis potreben in nujen in da je prav, da smo to naredili. Namen podpisa je, da Jelovica ostane skrivnostna, zelena in ostane za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti. Izpostavil je tudi, da pitna voda, kot jo imamo sedaj še zdaleč ni samoumevna in da je potrebno zavedanje o ohranjanju vodnih virov.
Podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, je poudaril dober primer sodelovanja med občinami in partnerji, kjer delamo dobro trajnostno zgodbo. Marko Gasser, župan občine Železniki je izpostavil, da bo potrebno Model upravljanja implementirati tudi v praksi, predvsem pa je poudaril pomembnost usmerjanja ljudi na obrobna območja Jelovice. Podpis podpore sta podpisala tudi župan občine Radovljica, Ciril Globočnik in v imenu župana občine Bled, Alenka Dolinar.
Na začetku dogodka so ključne rezultate projekta predstavili Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, Kristina Stakne, vodja projekta iz CIPRE Slovenija, Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora in Andraž Valcl iz Občine Železniki.
“Rdeča nit projekta je povezovanje,“ je poudarila Kristina Stakne iz CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, ki je tudi vodilni partner projekta. Kot je povedala, so na študijski turi v Avstriji spoznali, kako pomembno je upravljanje in da se upravljalec dobro poveže s tradicijo ter lokalno kulturo. Da bi spoznanja prenesli na deležnike, ki živijo in delujejo na območju Jelovice, so pripravili delavnice interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru.
Kot je povedal Andraž Valcl iz Občine Železniki, je Jelovica zelo enotno geografsko območje, ampak administrativno zelo razdrobljeno. Težave, ki se pojavljajo, pa so povsod enake, zato je smiselno, da občine rešitve iščejo skupaj. “Želja je, da se vzpostavi neki stalni stik oziroma komunikacija,” je povedal.
Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so v okviru projekta iskali rešitve za različne težave, se pogovarjali z ljudmi, kaj koga moti in kaj si na Jelovice v prihodnje želijo ter česa ne. Poudarili so pomen sodelovanja, ohranjanja miru in usmerjanja obiska. “Jelovica nikoli ne bo rezervat. To tudi ni želja. Vedno bodo na Jelovici določene dejavnosti, ampak morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine,” je pojasnil.
Jelovica sodi med najbolj raznolike in dobro hranjene dele slovenske narave. Zaradi človeških dejavnosti in podnebnih sprememb se območje Jelovice in njeni prebivalci srečujejo z naravnimi ujmami, ki jih lahko omilimo in zmanjšamo njihov vpliv z ustreznim upravljanjem območja. Partnerji projekta so izvajali aktivnosti za obnovo gozdov, ki je vključevala sadnjo več kot 24 tisoč novih dreves iz gospodarske rabe so izključili 30 habitatnih dreves in s tem izboljšali pestrost življenjskega prostora živalskim vrstam. Namestili so 25 novih gnezdilnic za sove kozače in prvič izvajali monitoring divjega petelina s pomočjo telemetrije na Jelovici. Pomemben del projekta so predstavljala tudi izobraževanja, delavnice in vodeni ogledi različnih interesnih skupin, ki so bili namenjeni tudi razpravi in izmenjavi mnenj o prihodnosti Jelovice. V vseh teh aktivnostih je sodelovalo več kot 140 ljudi.
Na dogodku je potekala tudi zanimiva okrogla miza, kjer je Gašper Kleč, v. d. direktorja Razvojne agencije Sora, ki je eden izmed idejnih vodij projekta izpostavil, da je projekt JeloviZA vzorčen primer kako lahko raznoliki partnerji sodelujejo in rešujejo skupen izziv, zato je še toliko pomembneje, da so k projektu aktivno prisotopile tudi občine, predvsem pa da se zastavljeno delo nadaljuje v smislu predlaganega posvetovalnega organa za Jelovico.
Brigita Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled je predstavila izzive upravljanja z gozdovi glede na podnebne spremembe in zaskrbljujoče prognoze glede lubadarja, ki velja za enega najpomembnejših biotskih škodljivh dejavnikov v naših gozdovih. “Povprečno na območju gozdno gospodarske enote Jelovice v povprečju na leto posekamo okrog 30.000 m3 lesa, v letih 2019 in 2020, ko je udaril vetrolom in nato še podlubniki pa je bilo na leto posekanih kar 180.000 m3. Zato je še toliko pomembneje, da krepimo gozd in smo v projektu JeloviZA s sadnjo tradicionalnih drevesnih vrst za Jelovico, kot so bukev, jelka in gorski javor, povečali njeno odpornost na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb.
Dr. Miha Markelj iz Javnega Zavoda Ratitovec, pa je predstavil pomen naravne in kulturne dediščine Jelovice in izpostavil zanimive predloge, kako skrbeti za prenašanje in interpretacijo dediščine v prihodnosti in se strinjal z usmerjenim in na drugi strani trajnostnim turizmom, ki mora potekati predvsem na obrobju. Dr. Markelj kulturno dediščino območja raziskuje tudi skozi jezikovne posebnosti in skupaj z domačini skrbi za ohranjanje soriškega narečnega govora.
Sonja Rozman, vodja OE Kranj, Zavod RS za varstvo narave, je poudarila, da se narava konstanto spreminja. Pri tem velja, da spremembe nekaterim vrstam koristijo, drugim pa povzročajo škodo. Ključno je, da ohranimo robna območja, kjer se je star gozd ohranil in zagotovimo t. i. refugije, kamor se živali lahko zatečejo v času nevarnosti. Potrebno je določiti mirna območja, kamor ljudi ne vabimo. Poudarila je tudi pomen ohranjana vodnih virov. Pomembno je da se na območju ne izvaja dejavnosti, ki bi lahko onesnažile vodne vire.
Posebna zahvala vsem sodelujočim za vaš prispevek k uspešnosti projekta!
Zapisala: Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora
EEA and Norway Grants Slovenia Zavod za varstvo narave Zavod za gozdove CIPRA CIPRA Slovenija Razvojna agencija Sora Občina Železniki Natura 2000 Občina Bohinj Občina Bled Občina Radovljica Mestna Občina KRANJ
Projekt JeloviZA sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP.
Foto: Ž. Brezovar, RAS in CIPRA Slovenija
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.