O PROJEKTU
Območje Jelovice predstavlja pomembno območje ohranjene narave v Sloveniji in predstavlja dragocene habitate na Območju Natura 2000 (9 varovanih vrst ptic, ilirski bukovi gozdovi, gorska travišča, metulji, naravna rezervata Barje Ledine in Za Blatom in druge naravne danosti (jame, brezna, vrtače, drugi kraški pojavi).
V zadnjih desetih letih so Jelovico prizadele številne naravne ujme (vetrolom, snegolom, žledolom), ki so ustvarile pogoje za namnožitev podlubnikov in s tem pokazale ranljivost tega območja.
Ključno izhodišče projekta JeloviZA je prispevati k zmanjšanju ranljivosti območja glede na posledice podnebnih sprememb, pravočasno nasloviti spremljajoče izzive prilagajanja nanje ter ga tako ohraniti za naše potomce.
Območje Jelovice se sooča z interesi različnih deležnikov, zato je toliko pomembnejše, da njihova znanja, izkušnje in pričakovanja združimo v Modelu upravljanja območja Jelovice.
Partnerji projekta JeloviZA, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Razvojna agencija Sora, Občina Železniki in CIPRA International, želimo namreč v sodelovanju z deležniki na območju doseči vključujoč Model upravljanja, ki bo zastavljen premišljeno, ZA naravo, za Jelovico ter za ljudi, ki živijo na tem območju.
GLAVNE PROJEKTNE AKTIVNOSTI:
Izhodišča projekta so bila oblikovana marca 2021, ko se je na posvetu zbralo kar 22 predstavnikov iz strokovne in javne sfere (župani občin, predstavniki Zavoda za turizem, Zavoda za gozdove, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, CIPRA, razvojne agencije in ostali). Strinjali smo se, da je potreben celovit pristop k prihodnjem razvoju območja Jelovice in da je potrebno zanj postopati odgovorno, preudarno, daljnovidno in trajnostno.
V okviru projekta smo do sedaj izvedli že številne aktivnosti:
Razvojna agencija Sora je konec maja in začetek junija v sodelovanju z ostalimi partnerji organizirala šest predstavitev projekta v lokalnih skupnostih v vseh petih občinah Jelovice. Potekale so v Besnici, Kamni Gorici, Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Železnikih. Odzivi udeležencev na predstavitvah so bili raznovrstni in zelo pomembni za prve uvide glede upravljanja območja. Skupni imenovalec vseh srečanj je bil, da si prebivalci želijo, da se vzpostavijo temelji za upravljanje območja Jelovice, prav tako pa želijo biti pri tem aktivni, kar je vzpodbudno.
Na Zavodu za gozdove Slovenije so izvedli analizo stanja gozda, prav tako pa so že izbrali ploskve za sadnjo dreves na območjih po ujmah, kjer so nastale večje poseke. Projekt JeloviZA so predstavili na OE Kranj in Bled, prav tako pa Zavod za gozdove Slovenije pri izvajanju aktivnosti tesno sodeluje s partnerjem na projektu Zavodom za varstvo narave.
V okviru projekta smo prispevali k obnovi ogolelih površin gozda s sadnjo podnebno odpornejših, za to rastišče primernih drevesnih vrst. Sadnja je potekala maja 2023, kjer smo na 10 ha poškodovanih površin, v skladu z gozdno gospodarskimi načrti in soglasji lastnikov zemljišč posadili 24.000 sadik. Posadili smo: gorski javor, macesen, rdeči bor, jelko in bukev. 10 ha površin pa je vključenih v spremljanje naravnega pomlajevanja. Z varstvom habitatnih dreves pa prispevamo k ohranjanju kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000.
Sadike uspešno rastejo, zaščitili smo jih tudi s premazi pred objedanjem in tudi z biorazgradljivimi tulci. Sadike smo na 4 ha ogradili tudi z lesenimi ogradami in jih na tak način zaščitili pred objedanjem divjadi.
Zavod RS za varstvo narave je aktiven pri pridobivanju vhodnih podatkov glede prisotnosti ključnih živalskih vrst v prostoru in obremenitvi območja Jelovice. V ta namen so bile že izvedene izobraževalne delavnice o gozdnem jerebu, triprstem detlu in divjem petelinu. V okviru projekta pa potekajo tudi popisi teh živalskih vrst.
Dva divja petelina sta bila na območju Jelovice opremljena tudi s telemetričnim oddajnikom, ki nam bo podal dragocene informacije o gibanju in življenju največje gozdne kure.
Na Jelovici smo izpeljali dve ročni štetji prometa na šestih križiščih. Štetje je potekalo ob koncu tedna v avgustu 2022 in nato ponovno v septembru 2022. Prav tako bo štetje prometa ponovljeno v letu 2023.
Na Jelovici smo namestili avtomatske števce za štetje prometa, ki delujejo 24 ur na dan in so vidni obiskovalcem Jelovice. Zaradi tega so prometni števci opremljeni tudi s kontaktnimi informacijami Zavoda RS za varstvo narave in Gozdarskega inštituta Slovenije. Če koga karkoli zanima, je dobrodošel, da pokliče. Nameščeni pa so bili tudi števci za štetje obiskovalcev, ki pa jih ne boste opazili. Pridobljeni podatki in rezultati bodo v veliko pomoč pri ugotavljanju glavnih prometnih koridorjev in oceni obremenjenosti Jelovice s prometom in obiskom.
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je skupaj z zunanjo strokovnjakinjo Marjeto Keršič Svetel med 14. in 16. septembrom 2022 organizirala študijski obisk v Visoke Ture v Avstriji. Z rdečo nitjo ogleda dobrih praks v lokalnem okolju nas je pot najprej vodila do Raurisa (kulturni center, Hochalm – ujede, Tilkina pot, vodni park in interpretacijski center velikih ujed Kralji neba). Naslednji dan smo obiskali zatrep doline Kolm Saigurn in se podali na ogled rauriškega pragozda in parkovne infrastrukture. Sledil je obisk muzeja Felberturm. Zadnji dan nas je po jutranji delovni projektni delavnici čakal obisk osrednjega centra Narodnega parka Visoke Ture, kjer smo se o konkretnih vprašanjih in izzivih območja imeli priložnost pogovarjati z direktorjem parka.
CIPRA Slovenija je izvedla tudi delavnico interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru. V pomladnih mesecih pa je bila izvedena kampanja za ozaveščanje in izobraževanje deležnikov glede pomembnosti ohranjanja območja.
V sklopu priprave Modela upravljanja smo izvedli številna srečanja z deležniki in izvedli fokusno skupino. Deležniki so enotni, da si želijo ohraniti naravo in kulturo Jelovice, za kar je potrebno sodelovanje in komuniciranje med vsemi uporabniki prostora.
Deležniki ne podpirajo asfaltiranja ceste čez Jelovico, prav tako jih moti neusmerjeno obiskovanje območja (hoja izven urejenih poti, vožnja z motornimi vozili (štirikolesniki, snežne sani, motokros) v naravnem okolju. Na nekaterih območjih občutijo negativen vpliv gozdnih prometnic. Deležniki so izrazili jasna stališča, da si množičnega obiska Jelovice ne želijo in naj razvoj temelji na butičnem in usmerjenem turizmu s poudarkom na ohranjanju kulturne krajine, naravne in kulturne dediščine območja.
Predstavniki lovcev in pašne skupnosti so zaskrbljeni predvsem zaradi naraščajočih primerov konfliktov ob ponovni naselitvi volka, ki sicer ni predmet projekta, predstavlja pa pomemben izziv območja, za katerega je potrebna sistemska rešitev.
Z dosego ključnih rezultatov projekta bomo bistveno prispevali k rezultatu programa »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« in zasledovali neposreden učinek boljše usposobljenosti deležnikov za upravljanje ekosistemov.
Povezava do spletne strani nosilca programa: https://www.norwaygrants.si/
Projekt JeloviZA sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini 1.143.298,04 EUR (delež sofinanciranja 100 %). Celotna vrednost za Razvojno agencijo Sora 158.894,80 EUR (85 % Finančni mehanizem EGP + 15 % slovenske udeležbe).
Dvoletni projekt JeloviZA, katerega glavni namen je povečati odpornost gozda na Jelovici v luči nepredvidljivih klimatskih sprememb in vzpostaviti sodelovanje med ljudmi, z namenom ohranjanja območja za prihodnje generacije. Gozdovi Jelovice so bili v preteklosti močno poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma, kasneje pa so ga prizadeli še podlubniki.
Projekt JeloviZA je s povezovanjem prebivalcev in občin ter varstva narave, gozdarstva in turizma oblikoval tudi Model upravljanja območja Jelovice, ki bo omogočal trajnostni razvoj za naravo in ljudi. Model upravljanja je dokument, ki podaja predloge za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot širšega območja Jelovice. Projektni partnerji smo model upravljanja osnovali na treh vsebinskih stebrih: narava, kultura in gospodarstvo, s poudarkom na turizmu in rekreaciji. V dokumentu so navedeni strateški, operativni cilji ter konkretne usmeritve, ki so lahko osnova za aktualne in bodoče strategije ter programe lokalnih skupnosti. Model vključuje predloge konkretnih projektnih aktivnosti na terenu ter možnosti njihovega financiranja. Dokument je namenjen vsem deležnikom in organizacijam, ki želijo soustvarjati prihodnost in ohranjanje Jelovice.
Prelistaj:
Vir fotografij: arhiv ZGS, arhiv ZRSVN
Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Finančnega mehanizma EGP. Za vsebino spletne strani je odgovorna izključno Razvojna agencija Sora d.o.o. in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča nosilca programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Prelistaj:
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.