Srečanje deležnikov: Kako lahko boljše sodelujemo in obvladujemo tveganja v primeru poplav in zemeljskih plazov?

V torek, 14. novembra 2023, je Razvojna Agencija Sora skupaj z Agencijo RS za okolje v Škofji Loki organizirala srečanje na temo boljšega sodelovanja in obvladovanja tveganj v primeru poplav in zemeljskih plazov. Dogodka so se udeležili ključni predstavniki tako lokalnih kot tudi državnih organizacij. Na dogodku so aktivno sodelovali občinski poveljniki Civilne zaščite, Gasilskega poveljstva, predstavniki občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane, Žiri, Direkcije RS za vode, Kmetijsko gozdarskega zavoda (OE Kranj), Zavoda za gozdove Slovenija (OE Kranj) in Ribiške družine Škofja Loka.

Andreja Sušnik, ARSO in Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora, sta predstavili ključne izzive, ki jih želimo reševati skupaj z deležniki v okviru projekta X-RISK-CC, s katerim med drugim želimo izboljšati sodelovanje med državno meteorološko in hidrološko službo ter  občinskimi enotami Civilne zaščite. Udeležencem je postopek napovedi in obveščanja v primeru izrednih dogodkov predstavil hidrolog iz ARSO, Andrej Golob. V nadaljevanju je poveljnik Civilne zaščite občine Škofja Loka, Nikolaj Kržišnik, predstavil kompleksno ozadje in spoštovanja vredno ukrepanje in upravljanje v času letošnjih avgustovskih poplav, kateremu je sledil zaslužen aplavz vseh navzočih.

Sledila je aktivna delavnica, na kateri so udeleženci delili svoje raznolike izkušnje z upravljanjem avgustovskih poplav in zemeljskih plazov. Izpostavili so ključne izzive, s katerimi se pri svojem delu soočajo in predlagali nekatere rešitve, ki bi med drugim lahko izboljšale sodelovanje vpletenih institucij.

Udeleženci kot izzive prepoznavajo:

• Zagotoviti je potrebno trajno urejanje vodotokov in obvodne vegetacije, saj so veliko dodatnih težav predstavljale neurejene brežine vodotokov ter neprimerno skladiščenje lesa in bal sena ob vodotokih.
• Večina udeležencev se je strinjala, da bi za boljše stanje vodotokov, morali urejanje le-teh prenesti iz državne na regionalno ali lokalno raven in zagotoviti finačno podporo teh aktivnosti, tudi za stalno in ažurno kontrolo terena.
• K večji poplavni varnosti bi lahko doprinesle protihudourniške pregrade kašte in mulde ter določena razlivna območja vodotokov.
• Opozorilne karte, ki opozarjajo na nevarnost izrednih dogodkov so izdelane po regijskem ključu, lokalni odziv bi potreboval natančnejše podatke, še posebno pomanjkljivi so podatki o pretokih na manjših hudournikih.
• Za obveščanje strokovnih služb ob izrednih vremenskih dogodkih je bilo predstavljeno obveščanje s sporočili (SMS). Informacije za splošno javnost pa so po mnenju udeležencev pogosto preveč strokovne in potrebujejo bolj poljudno razlago.
• Okrepiti je potrebno tudi ozaveščenost javnosti o uporabi meteoroloških/hidroloških podatkov, napovedi in opozoril. Kampanje in ciklična izobraževanja na lokalnem nivoju bi doprinesla k večji informiranosti.
• Mrežo merilnih hidroloških postaj bi lahko nadgradili z manjšimi analognimi merilnimi postajami, ki so dobra rešitev tudi v primeru izpada sistema.
• Potrebno bi bilo okrepiti zmogljivost in zanesljivost Regijskega centra za obveščanje, ki je zaradi prevelike obremenitve ob zadnjih poplavah prenehal delovati. Udeleženci so bili enoti, da je tako pred kot med izrednim dogodkom ključna obojestranska komunikacija med službami na terenu in Agencijo RS za okolje.
• Pomanjkljivo je medsektorsko sodelovanje, zlasti na nacionalni ravni.
• Na splošno je bilo zaznati, da deležniki kljub temu, da prihajajo z raznolikih institucij na lokalnem nivoju zelo dobro sodelujejo, predvsem pa dobro poznajo vso lokalno dinamiko, kar je ključno za dobro upravljanje.

S podnebnimi spremembami se povečujeta pogostost in intenziteta izrednih vremenskih dogodkov. Za hudourniške poplave v porečju Sore je značilno, da so kratkotrajne in izjemno silovite. Ob takem tipu poplav imamo malo časa za ukrepanje oz. umik, zato v tem primeru ključno vlogo odigra preventiva. Ugotovitve z delavnice nam bodo v veliko pomoč pri načrtovanju nadaljnjega upravljanja poplav skupaj z zemeljskimi plazovi in ostalimi izrednimi vremenskimi dogodki.

Več o projektu si lahko preberete na spletnih straneh:

RAS: https://www.ra-sora.si/projekt/x-risk-cc-prilagajanje-ekstremnim-vremenskim-dogodkom-in-z-njimi-povezanimi-kaskadnimi-ucinki/

ARSO: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/x-risk-cc/

Projekt X-RISK-CC je sofinanciran s strani EU v okviru programa Interreg Območje Alp.