Okusi loškega podeželja

Škofjeloško območje v objemu dveh rek in dveh dolin v sebi skriva tudi številne kulinarične pestrosti.
Bogata kulturna in naravna dediščina si podajata roko z dragoceno dediščino naših babic, mojstric priprave jedi.
V hipu si lahko predstavljamo, kako je iz njihovih kuhinj dišalo po kruhu iz krušne peči,
potici, domačih štrukljih in okusnih žgancih.



Gre za jedi, ki so privlačne tako za domačega kot tujega gosta. Izmed več kot sto zbranih receptov, smo ob sodelovanju etnologinje in predsednika sekcije gostincev ter kuharskega mojstra Andreja Goljata oblikovali izbor jedi, ki je pred vami.

Priprava palete okusov loškega podeželja je gostince s Škofjeloškega povezala z lokalnimi kmetovalci. Pestrost zelenjave s podeželskih vrtov, gobe in gozdni sadeži iz lokalnih gozdov, sadje iz travniških sadovnjakov, sveže in zdravo meso, zelišča in med, ki ga marljivo nabirajo čebele … Vse to je osnova kulinarične ponudbe, ki so jo gostinci uvrstili v svoje jedilnike, saj se zavedajo sodobnih trendov in pomena zdravega prehranjevanja, ki temelji na sezonskih jedeh in živilih lokalnega izvora. Kulinarična ponudba je sicer prilagojena danostim posameznih letnih časov.

"
Danes, toliko let kasneje, smo iz skrinj naših babic izbrali nekaj njihovih najboljših kuharskih mojstrovin ter jih nadgradili in prilagodili okusom sodobnega časa.
"

Ponudba jedi



Postrvji zvitki v marinadi

Reka Sora s Poljansko in Selško dolino objema v svoje ledje celotno škofjeloško  območje. S svojimi brzicami, tolmuni in prelivi že od nekdaj nudi zavetje številnim ribam, med drugim tudi postrvim, ki sodijo med cenjene vrste rib tudi v kulinariki. Gospodinje so jih že od nekdaj rade cvrle, pekle, kuhale. In prav s kuhanjem postrvjega fileja, nadevanega s korenjem in ohlajenega v marinadi iz začimb in zelenjave iz domačega vrta, bomo vzbudili vaše kulinarično zanimanje.



Domača juha z drobnjakovimi štrukeljci

Domača goveja ali kokošja juha je bila včasih na jedilniku le ob nedeljah in praznikih, zlasti kurjo juho so postregli tudi porodnicam in bolnikom. Nedvomno pa je juha ena od klasik družinskih nedeljskih kosil na Loškem tudi dandanes. Juha je ponavadi obogatena z različnimi jušnimi vložki in zakuhami, katerim so lahko zaradi posebnega okusa dodana tudi zelišča z domačega vrta. Eno izmed njih je tudi drobnjak, ki smo ga kot nadev vključili v majhne štrukeljčke, ki se veselo poigravajo na krožniku in čakajo, da jih zajamete.



Loška smojka

Loška smojka je stara, preprosta jed, ki je doma v Škofji Loki in bližnji okolici in je ne srečamo drugod. Včasih so jo pripravljale gospodinje, ki so že zjutraj repe zložile v železni ali glineni lonec, jih nadevale s proseno kašo in postavile v peč. Tako pripravljene repe so se pekle ves dan in bile nared prav za večerjo. Ker so se med peko repe na robu lonca rade osmodile, so jed poimenovali smojka.Čeprav so smojko včasih jedli predvsem revni prebivalci, pa se je danes vsekakor ne sramujemo tudi v sodobni kulinariki. S prilagoditvijo sodobnim okusom bo smojka kot topla predjed, glavna jed ali priloga pri vas prebudila različne gurmanske užitke.



Ajdova kaša z zajčjim ragujem

V preteklosti so v vsakdanji prehrani prevladovale močnate jedi, predvsem različne kaše, prosena in ajdova. Ajdovo kašo so nekdaj uporabljali za pripravo najrazličnejših jedi. Kako so jo pripravili in kako bogato je bila zabeljena, je bilo odvisno od premožnosti hiše oziroma od zalog v shrambi. Iz nje so pripravljali tako sladke kot slane jedi. Tudi dandanes ajdovo kašo uporabljamo pri pripravi različnih kulinaričnih dobrot. Razvajali se boste lahko ob okusni kombinaciji ajdove kaše in raguja iz zajčjega mesa ter opojnim vonjem prepraženih svežih gob.



Skutini žličniki z rjavim maslom, orehi in sirom

Pri pripravi jedi so v preteklosti uporabljali sestavine, ki so jih imeli doma. Tudi mleko in različni mlečni izdelki so bili vedno na razpolago, zato so iz njih pripravljali različne jedi. Žličniki iz domače skute so bili pogosto na jedilniku, ker so enostavni za pripravo, nasitni in obenem okusni. Lahko jih ponudimo kot predjed ali prilogo, za še boljši okus pa smo jih obogatili z rjavim doma narejenim maslom, sirom iz loškega pogorja ter orehi.



Fižol s suhim sadjem

Fižol je ena od manj zahtevnih stročnic, ki krasi podeželske vrtove in običajno razveseli z lepim pridelkom, zato ni presenetljivo, da se poleg zelja, repe in krompirja pogosto uporablja pri pripravi domačih jedi. Dodajamo ga v juhe, enolončnice ali ga pripravljamo v solati, v kombinaciji s suhim sadjem pa deluje še posebej harmonično. Za tiste, ki menijo, da brez mesa ne morejo dobro jesti, pa se mu lahko na željo gosta doda tudi koščke poljubnega suhega mesa ali kranjske klobase.



Visoška pečenka

Visoška pečenka, mehka navznoter in hrustljava navzven, izvira iz Visokega v Poljanski dolini v neposredni bližini Škofje Loke. Včasih so jo pripravljali po lastnem receptu na visoški domačiji, danes pa se pogosto znajde na krožnikih v naših domovih. Povezan kos svinjske zarebrnice, v katerega smo vložili korenje in ga obložili z rezinami limone, česna, peteršilja in lovorjevega lista, na vrhu pa zataknili nekaj nageljnovih žbic, vas bo očaral s svojim okusom.



Dušeno koštrunovo meso z zelenjavo in krompirjevimi žganci

Nekdaj so bili žganci najbolj množična vsakdanja jed na Slovenskem. Rekli so celo, da so »steber Kranjske dežele«. Pripravljali so jih iz ajdove, koruzne pa tudi pšenične moke, jih skuhali skupaj s krompirjem in zabelili s tistim, kar so imeli v shrambi. Gospodinje so jih ponudile tako za zajtrk, kot za kosilo ali večerjo. Tudi danes veljajo krompirjevi žganci za priljubljeno preprosto samostojno jed ali pa kot odlična priloga raznim mesnim jedem. Še posebej se poda h koščkom koštrunovega mesa ob mešanici okusov različne zelenjave z domačega vrta.



Loška mešanica

Vrsto let je v Loki beračenje veljalo za poklic, zato so beračiti smele samo osebe, ki so bile vpisane v seznam beračev. Loški berači so tako lahko vsak petek obiskovali lokale in stanovanja, po »opravljenem delu« pa so se zbrali pri kapucinskem samostanu, kjer jim je pater kuhar razdelil loško mešanico in kos črnega kruha. Čeprav je bila mešanica beraška jed, pa so jo radi jedli tudi meščani, le bolj bogato so jo zabelili. Tudi za vas smo jed, pripravljeno iz zelja, repe, fižola in ješprenja, še dodatno obogatili s koščki kranjske klobase ali suhega mesa, ki se odlično poda k osnovni jedi.



Loška medla

Medla sodi med najstarejše domače kmečke jedi in po nekaterih virih naj bi bila doma prav v Škofji Loki. Od tod tudi njeno ime. Gostljata zabeljena jed iz kaše ali moke velja za lahko in kalorično manj vredno jed, ki ne pozna začimb. Edina začimba tej jedi je sol in dodana količina ter vrsta zabele. Ne glede na svojo skromnost v začimbah pa smo prepričani, da bo vzbudila tek še tako zahtevnemu gostu, zlasti ob okušanju medle, ki smo jo obogatili z rezino suhega domačega mesa.



Jabolčni kuhani štrukelj s cimetovo omako

Štruklji so bili nepogrešljiv del jedilnikov v preteklosti in tako je še danes. Gospodinje so jih postavile na mizo ob različnih priložnostih. Še posebej so rade z njimi postregle ob kmečkih opravilih, za praznike in med postom. Danes so štruklji, odvisno od nadeva, lahko samostojna jed ali priloga h glavni jedi. Svojevrstna dobrota pa so tudi štruklji kot sladica, nadevani z jabolki domačega travniškega sadovnjaka, postreženi z omamno dišečo cimetovo omako.



Orehova potica z lipovim čajem in jabolčnim sirom

Ta izredno značilna sladka ali slana pogača ima pester zgodovinski razvoj, ki je privedel do njene današnje podobe. Po različnih nadevih se razlikujejo tudi posamezne vrste potic, ki jih je kar krepko čez 80. Med njimi je najbolj značilna potica s pehtranovim nadevom ali pehtranka, sledijo ji še medena, ocvirkovka ali špehovka in orehova. Slednja je danes med najbolj popularnimi. Da bo prijaznejša do želodca in še bolj aromatična, smo jo za vas prelili z zdravilnim lipovim čajem ter dodali jabolčni žele.



Dušena jabolka v malinah na skutinem obroču

Jabolka so bila ena redkih vrst sadja, ki ga na podeželju ni primanjkovalo. Od spomladi do jeseni iz svežih, pozimi pa iz posušenih, so pripravljali številne jedi in pijače. Ena izmed jedi, ki je bila na Loškem pogosto na mizi, so bila tudi dušena jabolka. Tako kot nekoč, ko so jedi pogosto bogatili z gozdnimi sadeži, smo tudi mi jabolka skuhali v malinovi omaki in jim dali osvežujoč okus ter podložili z obročkom, narejenim iz domače skute. Ob slastni sladici zagotovo ne boste ostali ravnodušni.



Pečene hruške s cimetom in medeno omako

Hruške so poleg jabolk in češpelj na loškem podeželju zelo cenjeno sadje. Že od nekdaj so jih ljudje uživali sveže, kuhane, pečene ali sušene ter iz njih izdelovali različne brezalkoholne in alkoholne sadne pijače. Izvrstne so tudi v sladicah. Pečene sočne hruške, prelite z medeno omako ob opojnem vonju cimeta, bodo vsekakor prebudile brbončice še tako zahtevnega gosta.



Polnozrnati pehtranovi štruklji s skuto

Pehtran, zelišče, ki že od davnih časov krasi številne domače vrtove na loškem podeželju, je prisoten skoraj v vsakem gospodinjstvu. Z aromatičnimi listi in močnim, a prefinjenim okusom, se ga pogosto uporablja v kulinariki, zlasti v raznih nadevih, med drugim tudi v štrukljih. In prav pehtranovi štruklji so eden od najbolj značilnih vrst štrukljev. Prijeten vonj in sladkast okus pehtrana v kombinaciji z domačo skuto vas bo spremljal še dolgo potem, ko boste zadovoljni odšli od mize.

Recepti

Škofjeloško območje v objemu dveh dolin in treh pogorij v sebi skriva tudi neskončno kulinaričnih zgodb. Nekatere izmed njih, ki so nam jih v okviru Leader projekta Okusi loškega podeželja zaupale naše babice in dedki, vam želimo predstaviti na tej strani. Vanjo smo vključili recepture posameznih jedi, ki so se ohranile skozi zgodovino in smo jih v sodelovanju s kuharskim mojstrom Andrejem Goljatom nadgradili, prilagodili okusom sodobnega časa ter jih ponovno oživeli.
V prvem delu vam najprej predstavljamo recepture jedi, ki smo jih podrobneje predstavili v okviru predstavitvenega kataloga tradicionalnih jedi s škofjeloškega podeželja in gostiln, ki jih ponujajo, v drugem delu pa še recepture nekaterih drugih jedi, za katere bi nam bilo žal, da bi se na njih pričel ponovno nabirati prah.

Oglej si recepte!

Predstavitev izbranih gostiln

Okusov loškega podeželja pa ne bi bilo brez loških gostincev, ki bodo sledili danostim posameznih letnih časov in iz palete lokalnih živil po izbranih receptih pripravili kuharske mojstrovine in vam jih ponudili na krožniku.

Oglej si izbrane gostilne!

Ponudniki

Pestra ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov je rezultat pridnega dela in ustvarjanja ljudi na podeželju ter sodelovanja s  predstavniki razvojnih,  strokovnih in svetovalnih institucij, nenazadnje tudi s predstavniki Loške zadruge, ki nam pomaga pri prodaji.  V okviru LEADER projekta »Okusi loškega podeželja« smo vzpostavili skupni jezik z domačimi gostinci in tako omogočili, da domači in tuji gostje lahko okušajo kulinarične dobrote škofjeloškega območja in tako še bolj začutijo kraje, kjer živimo in delamo.

Oglej si ponudnike!

Bližnjice do pomembnih vsebin

Prijavi se na E-novice

S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora

S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.