Oglejte si nasvete za pridelavo zelenjave, sadja in jagodičevja na vlogih
Nasvete za pripravo tal, izbire sadik, sadilne razdalje, primernem času za sajenje, dobrih in slabih sosedih ter še veliko drugih koristnih nasvetov najdete v vlogih.
Na Škofjeloškem se je ohranila pridelava zelenjave, sadja in jagodičevja na domačih vrtovih. Skoraj vsaka hiša ima svoj vrt, zelenjavni ali sadni. Na domačih vrtovih se pogosto najde tudi prostor za maline, ribez in ostalo jagodičevje. Domača pridelava zahteva kar nekaj časa in znanja. Veliko vrednost imajo tudi izkušnje, ki jih pridobivamo z leti in jih izmenjujemo z drugimi.
Gredice z zelenjavo se počasi praznijo in polnijo se shrambe s pridelki polj in vrtov. Da pa gredice ne bodo ostale prazne, naj vam bo kratek film v pomoč, kaj vse lahko v jesenskih mesecih sejemo in sadimo na izpraznjene gredice.
Pšenična trava in kalčki so bogat vir dragocenih hranil. V hladnejših dneh, ko imamo na voljo manj sveže zelenjave, si lahko obogatimo prehrano s pšenično travo in kalčki, ki jih na preprost način lahko vzgojimo tudi sami.
Korenje najdemo skoraj v vsakem domačem vrtu. Uživamo ga v različnih oblikah, svežega, kuhanega, iz njega naredimo sok. Vsestranska uporaba korenja ni le v prehrani, ampak tudi v kozmetiki. Zaradi visoke vsebnosti karotena je macerat korenja odličen za nego kože.
Na zeliščnem vrtu ali na domačem vrtu med zelenjavo in drugimi vrtnimi rastlinami je priporočljivo imeti tudi timijan, vsestransko in koristno zelišče. Na kakšni zemlji timijan najbolje uspeva, vzgoja, kako iz njega narediti tinkturo ter o blagodejnih učinkih timijana pa v vlogu.
Sladki krompir ni zahtevna rastlina. Gojimo ga lahko na vrtu, v visokih gredah, posodah. Sadimo ga šele, ko so dnevne temperature višje in ponoči ne padejo pod 10 oC. Sladkemu krompirju ustreza sončna stran, vendar ga je potrebno dobro zalivati.
S sajenjem paradižnika spomladi na prostem ni priporočljivo hiteti, saj paradižnik ne mara nizkih temperatur. Nasvete za pripravo tal, izbire sadik, časa ter načina sajenja ter o dobrih sosedih paradižnika najdete v vlogu.
Različne plodovke lahko sadimo skupaj, z izjemo paradižnika, ki ni najboljši sosed papriki. Paprika je za razliko od paradižnika še bolj občutljiva na toploto, zato jo na prosto sadimo šele v drugi polovici maja oziroma v juniju, ko so tla že dovolj ogreta. Več o sajenju paprike v vlogu.
Da bomo pridelali zdrav in okusen paradižnik je pomembna pravilna nega rastline. Nasvete o vzgoji in negi paradižnika, kot so privezovanje, odstranjevanje zalistnikov in obrezovanje, najdete v vlogu.
Sadno drevje lahko obrezujemo čez celo leto. Poudarek je na zimski oziroma spomladanski rezi, vendar je za kakovosten pridelek sadja pomembna tudi poletna ali zelena rez sadnega drevja. V vlogu izveste več o poletni rezi sadnega drevja, zakaj je pomembna, kdaj je primeren čas, katere poganjke izrezujemo in kako.
Za gojenje gob na lesu potrebujemo poleno, mizarske moznike preraščene z micelijem in čebelji vosek. Ko zrastejo prve gobe čez dobro leto, jih nato obiramo še vsaj 5 let. Več v vlogu.
Večina naših vrtov je še polna dobrot. Med njimi je pogosto tudi drobnjak, poln vitaminov in mineralov. Shranjujemo ga lahko na različne načine, s Sanjo Lončar pa ga bomo vlagali v pesto, ter tako ohranili njegov značilen okus, aromo in večino zdravilnih lastnosti.
Kapucinka, ne le da poživi vrtove, ampak je tudi odlična za zastirko, zeleno gnojenje ter delujejo proti nekaterim vrtnim škodljivcem. V zadnjem času pa je kapucinka nepogrešljiva tudi v kulinariki, od semen, listov, popkov, cvetov, ter je odlična proti virusna rastlina. S Sanjo Lončar smo pripravili okusen in zdravilen pesto iz kapucink, kako, pa si poglejte v vlogu.
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.