Na svetovni dan kolesarjenja, 3. junija 2024, je potekala že 3. Nacionalna kolesarska konferenca, ki jo organizira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z lokalnimi partnerji. V prenovljenem Centru Rog se je zbralo preko 100 udeležencev, strokovnjakov na področju razvoja kolesarjenja iz Slovenije in tujine, katerim smo predstavili tudi uspehe in dobre prakse projekta Trata 2.1, ki smo ga v industrijski coni Trata izvajali dobro leto in pol.
Kakšna je vloga kolesarjenja pri dnevni mobilnosti je bila osredna tema letošnje konference, hkrati po so se postavljala vprašanja, kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja.
V uvodu v konferenco so udeležence nagovorili Uroš Vajgl, doc. Rok Žnidaršič in Dirk Jan Nauta.
Uroš Vajgl, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je uvodoma predstavil nekaj statističnih podatkov, a hkrati poudaril, da realno življenje ne vsebuje le suhih dejstev – pomen daje človekovem zdravju, okolju in užitku ter nenazadnje, pomenu krajšega potovalnega časa od točke A do točke B. Izpostavil je pomen kakovostne infrastrukture in hkrati tudi pomen lastne volje do spremembe potovalnih navad. Namreč le tako lahko razvijemo zdravo kolesarsko kulturo v državi.
Doc. Rok Žnidaršič, podžupan Mestne občine Ljubljana, je izpostavil, da je najbolj zanesljiv način, kako priti do cilja v Ljubljani, vsekakor kolo, kar v mestu Ljubljana upoštevajo tudi pri pripravi nove celostne prometne strategije in snovanju Vizije Ljubljana 2045. Trenutno se posvečajo preveritvi shem mestnih avtobusnih linij in umeščanju kolesarske infrastrtukture v prostor v navezavi na državno kolesarsko omrežje ter drugim ukrepom v podporo trajnostne mobilnosti. Spregovoril je tudi nekaj besed o iskanju idealnih shem intermodalnih točk na vseh ključnih vozliščih v mestu, saj le učinkoviti in kakovostni dostopi do različnih modalnih načinov omogočajo možnost kombinacije različnih potovalnih načinov ter s tem bolj učinkovito premikanje po mestu.
Dirk Jan Nauta, odpravnik poslov Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Ljubljani, je v ospredje svojega govora postavil pomembnost aktivne mobilnosti za kakovost življenja. Poudaril je deljenje izkušenj in medsebojno sodelovanje, kot edini način odgovarjanja na vprašanja, ki jih prinaša želja po večji trajnostni mobilnosti. Poleg tega je razglasil nagrajence treh koles Gazelle iz Nizozemske, ki so jih prejeli Igor Juričan, Eva Dušak in Katra Zajc.
Kristof De Mesmaeker iz Javne službe za mobilnost mesta Bruselj je predstavil belgijski Regionalni načrt mobilnosti “Good Move”, ki se osredotoča na šest področij, ki vplivajo na izboljšanje kolesarske izkušnje, s tem pa na povečanje števila ljudi, ki bi avto zamenjali za kolo. Teh šest kategorij, dobra soseska, dobre povezave, dobre storitve, dobre odločitve, dobro partnerstvo in pravo znanje, pomaga narediti kolesarstvo bolj dostopno, ugodneje, varneje, udobneje in bolj množično. Na koncu svojega predavanja je poudaril, da lahko samo s sodelovanjem, željo, politično voljo in potrpežljivostjo v svoja življenja pripeljemo spremembe za boljše življenje.
Tadej Žaucer z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je predstavil kako lahko s subvencijami za e-kolesa spodbudimo več opravljenih poti s kolesom. Pomemben del svojega predavanja je posvetil težavam trajnostne mobilnosti v praksi – veliko je govora o kolesarjenju in izboljšanju kolesarske izkušnje, a v praksi še vedno prihaja do dajanja prednosti avtomobilom. Predvsem kolesarska infrastruktura je, po mnenju Tadeja Žaucerja, še vedno grajena s sklepanjem kompromisov in ne prioritetno. Pomemben delež pri spreminjanju potovalnih navad pa seveda opravijo tudi mehki ukrepi, ki jih izvaja država, na primer izdelava načrtov za izvajanje parkirnih politik, izdelave mobilnostnih načrtov.
Marco Mulder, strasten prometni načrtovalec in predstavnik Nizozemske ambasade kolesarjenja je razkril pet ključnih potreb vsakega kolesarja in ključne prednosti kolesa v primerjavi z avtom. Kot glavne prednosti je izpostavil dostopnost parkiranja kolesa in izogibanja se prometnim zamaškom. Na primeru Nizozemske je pokazal, da se tudi za daljša potovanja splača kolesariti, oziroma kolesarstvo kombinirati z drugimi oblikami trajnostnega in javnega transporta. Poudaril je prizadevanje Nizozemske, da bi bilo kolesarjenje čim varneje, udobno ter, da bi imelo zelo dobre infrastrukturne in med-transportne povezave.
Vita Kontić Bezjak, sodelavka Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana, je predstavila napredek Ljubljane pri razvoju kolesarjenja. Poudarila je, da je za Ljubljano ključno, da se še naprej razvija kot mesto za ljudi, ne za pločevino. Predstavila je okvirni načrt za prihodnji razvoj Ljubljane na področju izboljšanja infrastrukture in storitev za kolesarje ter zagotavljanja boljše dostopnosti, s čimer bodo ljubljanske ceste, ulice in javni prostor še bolj kakovostno urejeni. Svoje predavanje je zaključila z napovedjo Parka varne mobilnosti in Kolesarskega centra Stožice kot dolgoročnega načrta prestolnice.
O pomenu kolesarskih parkirišč je spregovorila Lea Rikato Ružič, prometna načrtovalka pri podjetju PNZ d.o.o. ter predsednica Ljubljanske kolesarske mreže. Predstavila je trenutno stanje parkiranja koles v primerjavi z avtomobilskimi parkirišči, in izzive za prihodnost, pri čemer je kot posebnost izpostavila izziv parkiranja in polnjenja e-koles, ki se v družbi vse bolj popularizirajo.
Matej Vovk z Nacionalnega centra za upravljanje prometa RS je delil najnovejše podatke o kolesarski infrastrukturi in storitvah ter težave, s katerimi se soočajo iskalci le teh. Predstavil je formate in platforme za iskanje podatkov o kolesarski infrastrukturi, a poudaril, da te pogosto trenutno še ne dajejo informacij, ki bi bili pomembni za načrtovanje poti kolesarja.
Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je predstavil izzive, s katerimi se soočajo zaposlovalci pri uvajanju trajnostne mobilnosti. Ustavil se je predvsem pri dejstvu, da vodstveni kadri po navadi ne poznajo potreb svojih zaposlenih in tako ne zagotovijo varne hrambe koles, hkrati pa je državna zakonodaja zahtevna, kar se tiče pridobivanja soglasij za gradnjo zaprtih kolesarnic.
Katarina Sladoljev z Razvojne agencije Sora je delila dobre prakse spodbujanja trajnostne mobilnosti v podjetjih poslovne cone Trata (Škofja Loka). Ilustrirala je, zakaj so se lotili spodbujanja trajnostne mobilnosti v omenjeni poslovni coni, kako so se procesa lotili v skladu z željami in potrebami zaposlenih, kdo so bile osebe za to zadolžene, kaj so v sklopu projekta Trata 2.1 naredili in koliko učinka so ukrepi imeli. Predstavila je kampanje za spodbujanje kolesarjenja Kolesarimo na delo, spodbujanje vseh oblik trajnostne mobilnosti Avto naj bo doma, kolikor se da, spodbujanje sopotništva Z družbo v službo in Zimski dan kolesarjenja, ki spodbuja kolesarjenje v vseh vremenskih razmerah.
Na okrogli mizi so sodelovali Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko (MOPE); Franci Tomše, vodja Sektorja za upravljanje na Direktoratu za stvarno premoženje (MJU); Kristof de Mesmaeker, vodja Oddelka za strateško načrtovanje, Brussels Mobility iz Belgije; Marco Mulder, strokovnjak na području kolesarjenja, Dutch Cycling Embassy iz Nizozemske; Maja Žitnik, načelnica Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Mestna občina Ljubljana in Katarina Žemlja, vodja projektov iz nevladne organizacije za zaščito Alp CIPRA Slovenija. Pod vodstvom moderatorja dr. Sergeja Gričarja iz Univerze v Novem mestu so iskali rešitve za spodbujanje kolesarjenja kot oblike dnevne mobilnosti.
Delno povzeto po članku objavljenem na www.sptm.si/aktualno/novice/2024/06/ljubljana-gostila-3-nacionalno-kolesarsko-konferenco-mesto-ljudem-ne-plocevini
FOTO: Jan Hajšen
Zapisala: Katarina Sladoljev
S prijavo boste redno prejemali obvestila o novih razvojnih vsebinah na Razvojni agenciji Sora
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.